Ljubezen, zaljubljenost in odločitve

Tukaj je drugi del objave, za katero me je navdihnila knjiga Pet jezikov ljubezni, ki jo je napisal Gary Chapman. V prvem delu sem ti predstavila jezike ljubezni, katere avtor predstavi v knjigi, danes pa bom pisala še o vsem ostalem, kar se mi je zdelo v knjigi zanimivo.

Informacij je res veliko, se pa iskreno mogoče niti nisem strinjala z vsemi metodami in teorijami avtorja – zato ne bom pisala čisto o vsem, kar je v knjigi. Moja želja je pisati samo o tem, kar se meni zdi koristno in s čemer se strinjam, ter zadevo predstaviti iz subjektivnega vidika. Za tiste bolj radovedne pa priporočam, da preberete celo knjigo ter si mnenje ustvarite sami 😉

Zbiralnik ljubezni

Že kot otroci imamo osnovne čustvene potrebe, ki morajo biti izpolnjene, da smo čustveno trdni. Izmed vseh potreb je temeljna potreba po ljubezni in naklonjenosti, po tem, da nekomu pripadamo in se počutimo zaželene. Avtor uporablja prispodobo, da ima vsak otrok „čustven zbiralnik“, ki čaka, da ga bodo drugi napolnili z ljubeznijo. Če bo zbiralnik prazen, se bo otrok vedel grdo. Ljubezen bo iskal na napačne načine (delal „kažin“ z namenom, da dobi pozornost, kasneje iskal ljubezen v spolnosti z neznanci, drogah,…). Te potrebe nas spremljajo tudi v odrasli dobi.

Chapman je postavil teorijo, da v kolikor se potrudimo izkazovati ljubezen v partnerjevem jeziku, bo njegov zbiralnik poln. In če bo zbiralnik partnerja poln, bo ta bolj ljubeč, vesel, ter manj odmaknjen in hladen. Sam je dejal, da je ohranjanje polnega zbiralnika ljubezni enako pomembno za zakon, kakor ohranjanje zadostne količine olja pri avtomobilu.

Ljubezen in zaljubljenost

Ena najzanimivejših razlag, ki sem jih našla v knjigi, je zame bila razlaga o zaljubljenosti. Slednja je malo „tricky“, saj začasno poteši potrebo po ljubezni. V obdobju zaljubljenosti je naš zbiralnik napolnjen, zato smo v 7 nebesih. Večina našega razmišljanja se vrti okoli te osebe in lahko bi rekli, da smo kar malo obsedeni.

Ogromno ljudi se poroči, ko so zaljubljeni. V tem obdobju nimamo realnih predstav. Mislimo, da je naš partner popoln za nas, in da bomo z lahkoto reševali vse morebitne nesporazume. Tudi, če vidimo druge pare, kako jih zaljubljenost mine, smo prepričani, da se to nam ne bo zgodilo. Govorimo si, da ljubezen drugih ni bila prava, naša pa je. Prav tako smo v tem obdobju veliko manj sebični, in za srečo partnerja bi naredili vse.

A vsakega zaljubljenost eventuelno mine. Pri drugi osebi začnemo vedno bolj opažati napake, ki jih prej nismo. Imamo različne želje, mnenja in poglede. Navsezadnje je vsak od nas posameznik zase in nemogoče, pa tudi nezdravo, je najti nekoga, s katerim bomo „popolna celota“.

Psihologinja Dorothy Tennov je po večletnih raziskavah najrazličnejših parov zaključila, da povpračna zaljubljenost traja 2 leti (če je razmerje skrito morda malo dlje). Kar malo me je šokiral ta podatek, saj sem bila prepričana, da zaljubljenost traja maksimalno nekaj mesecev. Mi je pa kar logično zvenelo, ko sem razmislila; ogromno parov poznam, ki so se razšli po približno 3 letih zveze. Če upoštevam zgornji podatek, je kar smiselno – po cca. 2 letih zaljubljenost mine, cca. 1 leto pa se še trudimo zvezo nazaj oživeti.

Mnogi ljudje se ločijo, kadar to obdobje mine. V starih časih ločitev res da ni bilo toliko, a je avtor prepričan, da so se takrat samo bolj pogosto pač sprijaznili s tem, da so nesrečni. Je pa ključnega pomena, da zaljubljenost mine, da lahko nastopi „prava“ ljubezen. Taka je čustvena, a ni obsedena. Prepleta razum in čustva ter od nas zahteva tudi zavestna dejanja volje, trud in disciplino.

Ko ljubezen postane odločitev

Ljudje smo bitja izbire. Ko zaljubljenost mine imamo dve; s partnerjem se lahko naučiva govoriti jezik drug drugega, ali pa ne. Stvar izbire. Če se odločiš govoriti prvi jezik svojega partnerja, se bo ta počutil ljubljenega tudi po tem, ko zaljubljenost mine. Izpolnjevanje potreb drugega je absolutno tvoja odločitev. Ljudje, ki se ne počutijo ljubljene, pogosto začnejo iskati ljubezen drugje – tako se lahko zgodi, da je hrepenenje po ljubezni tako močno, da se zaljubijo v nekoga drugega. Lahko pa tukaj nastane tudi začaran krog – ko zaljubljenost mine, novi partner zopet ne poskrbi za njihove potrebe, in tako potem spet ljubezen iščejo drugje. Gary je v knjigi omenil tudi zanimiv statistični podatek; ljudje, ki se drugič poročijo, se imajo več možnosti, da se ločijo kakor tisti, ki se poročijo prvič. Taki, ki se tretjič poročijo, se ločijo še pogosteje. Razlaga je preprosta – ko se človek zaljubi je v nebesih, ko pride na trdna tla, pa postane velikokrat težko. Takrat ljubezen ni več nagon, ampak izbira. In če oba človeka ne delata na tem, da se partner počuti ljubljenega, je katastrofa neizbežna.

Izpolnjevanje partnerjevih potreb po ljubezni je dnevna odločitev. Če poznaš jezik partnerja in se odločiš, da ga boš govoril/a, se bo počutil varno in ljubljeno. Seveda pa ljubezen teče v obe smeri – tudi partner mora enako početi zate. V kolikor imata oba občutek, da sta ljubljena, se zveza veliko boljše razvija in ostaja pester ter srečen.

Jeziki ljubezni so različni, in ponavadi s partnerji ne govorimo enakega. Prvi jezik mojega fanta je denimo Dotik. Jaz nisem ljubitelj dotikov. Ne pomenijo mi skoraj nič, redko dojemam poljube kot izražanje ljubezni, kar se mene tiče se ne bi rabila nikoli objeti. A se, ker vem, da to pomeni nekaj mojemu dragemu. Moja izbira je, da mu izkazujem ljubezen v NJEGOVEMU jeziku. Ne zase, ampak zanj. Tudi, če na to nisem navajena in če meni to ne pomeni toliko. „Navsezadnje sploh ne gre za to, da vam bo prijetno. Govorimo o ljubezni, ljubezen pa je nekaj, kar delate za drugega, ne zase,“ pravi Chapman. In ker se jaz trudim govoriti njegov jezik, se on tudi trudi govoriti mojega.

Gary pravi, da v kolikor govorimo jezik ljubezni partnerja, bo njegov zbiralnik poln. In kadar bo poln, zaljubljenosti ne bomo pogrešali.

Overall se mi knjiga zdi polna uporabnih nasvetov za lažje razumevanje tako sebe, kakor tudi drugih. Ne zdi se mi koristna samo za partnerske odnose, ampak tudi za vse ostale. Kljub temu, da se ne strinjam 100% z vsem, bi knjigo priporočala. Meni je definitivno razširila obzorje in mi dala misliti.

Če si knjigo že prebral/a, ali če jo še boš, bom vesela tudi tvojega mnenja o njej 🙃

Se beremo.

V.S.

7 Comments on “Ljubezen, zaljubljenost in odločitve

    • V bistvu celo poglavje “Ljubite svojega sovražnika” (če si brala knjigo). V tem poglavju pravi, da če se partner nespoštljivo obnaša do nas, je to zato, ker je njegov zbiralnik ljubezni prazen in, da mu takrat moramo še bolj izkazovati ljubezen. Jaz pač mislim, da mora vsak v prvi vrsti imeti rad sebe in če se nekdo obnaša kot dick (pardon izrazu) ni moja dolžnost, da se ga trudim popraviti. Seveda zagovarjam, da se s partnerjem prvo poizkusiš pogovoriti in rešiti zadevo, ampak vse do neke meje. Poleg tega me je tudi malo zmotilo prikazovanje, kot, da je ta knjiga magična palčka, ki reši vse odnose. Verjamem, da lahko pomaga ogromno ljudem, je pa še vedno (po mojem!!!) en kup drugih dejavnikov. 🙂

      Všeč mi je

  1. Pingback: Tri leta naju – Life of Lavender

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: