Kaj sem podedovala od staršev?

Danes je materinski dan! In čeprav smo trenutno v izolaciji, upam, da si svoji mami namenil/a vsaj kakšno sporočilce ali klic. Rožice bodo dobile, ko se bo zadeva umirila in bodo cvetličarne bile zopet odprte. 😝

Ker je danes tako poseben dan, sem se odločila, da tudi blog objavo posvetim staršem. Namerno je ne bom posvetila samo mami, ker sta me oba starša vzgajala in oba sta me s svojo ljubeznijo, karakterjem, pa tudi norostjo izoblikovala v osebo kakršna sem danes. Predstavila bi ti rada en del sebe, za katerega sta imela največ prstov vmes prav ta dva izjemna človeka.

Odgovornost za svojo srečo

Oba sta me od vedno učila, da je vsak sam svoje sreče kovač. Moj oče mi recimo nikoli ne reče: „imej lep dan“, ampak vedno: „naredi si lep dan.“ Mislim, da je to mindset, za katerega sem jima najbolj hvaležna. Ker praktično res od vedno že poslušam, kako si moram sama narediti situacijo tako, da bom z njo okej, mi to v poznejših letih nikoli ni predstavljalo problema. Nikoli nisem čakala, da bi me nekdo drug osrečil, nikoli nisem mislila, da se bodo stvari magično uredile same od sebe. Vedno sem se zavedala, da bom mogla za uresničitev svojih želj delati.

Delovna etika

Malo v povezavi s prejšnjo lastnostjo; v naši družini smo vsi delovni ljudje. Mislim, da noben od nas ne bi mogel biti doma, medtem, ko bi ga nekdo drug preživljal. Ne samo, da se v službi samo pojavimo, ker se pač moramo. Radi delamo in doprinesemo nekaj dobrega, imamo spoštovanje do naših nadrejenih in smo pripravljeni kdaj oddelati tudi kakšno ekstra uro več, če mislimo, da je to potrebno.

Smisel za pisanje

Predvsem moja mama ima res dober smisel za pisanje. Če ne bi imela njenih genov, verjetno tudi mojega bloga ne bi bilo 😝 od vedno mi je veliko brala in spodbujala besedni zaklad. Tako sem razvijala domišljijo in besedni zaklad. Danes je pisanje moj primarni način izražanja. Zapisujem si svoje občutke, misli, dele sebe. Če se ne bi mogla izražati preko pisanja, bi najbrž že pristala v kakšni norišnici. Tenks mama, da sem vsaj semi-prisebna! 😂

Ljubezen do narave

Veliko smo hodili v hribe, poleti pa smo praktično živeli na plaži. Vzljubila sem tako gozdove, kakor tudi morje. Prav zaradi te ljubezni mi je danes mar za planet. Želim si, da bi moji otroci, pa tudi naslednje generacije, lahko uživali v vseh lepotah, ki jih naša Zemlja premore. A zavedam se, da to ne bo mogoče, če bomo planet tretirali, tako kot ga sedaj – zato se trudim vsak dan zanj boljše skrbeti in tudi vam dajati ideje.

Družina je prioriteta

Starša sta me naučila, da je družina vedno najpomembnejša. A ne samo to – naučila sta me tudi, da družina niso samo tisti, s katerimi si deliš DNK. Družina so vsi ljudje, ki so ti blizu, ki jih imaš rad in, ki so tu, ko jih potrebuješ. Taki ljudje so v življenju prioriteta. Res, da imamo vsi svoje življenje, svoje interese in obveznosti, a ne glede na vse, smo si vedno pripravljeni vzeti čas drug za drugega. In zame je to ena najpomembnejših vrednot, ki sem jih lahko podedovala od svojih izjemnih staršev.

Sicer malo drugačna objava, a je iz srca. Jaz že odštevam dneve, ko bo trenutna situacija mimo in bomo zopet lahko preživeli več časa z družino. Do takrat pa bom vesela, če tudi ti deliš v komentarju; kaj si podedoval/a od svojih staršev?

Se beremo.

V.S.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: