Anjina zgodba (@anja_anidea)

Tukaj je že drugi intervju. Tokrat je svojo zgodbo z nami delila Anja Naraločnik. Anja je mentorica marsikateri podjetnici, kar me je pa pri njej pritegnilo, je njen pristop. Na njenem instagramu sem zasledila, da nima običajnih “podjetniških” objav. Seveda deli ogromno koristnih strateških nasvetov, a se veliko posveča tudi notranjemu stanju. Zdi se mi, da je na njenem profilu ogromno poudarka na osebni rasti, šele nato sledi poslovna rast. Ravno zaradi tega sem bila prepričana, da bo intervju z njo izredno zanimiv, in mislim, da sem kar imela prav. 🙂

Kako so izgledali tvoji začetki v svetu podjetništva?

Lahko bi rekla, da so se moji začetki podjetništva začeli že v ranem otroštvu, ko sem že kot otrok ves časa iskala izzive in se brez kančka strahu vrgla v njih. Kasneje je skozi šolanje nekako to vse, tudi s pomočjo sistema, ki ni podpiral drugačnosti, v meni zamrlo. Od vedno sem bila bolj individualist (moja mami bi rekla, da si nikoli nisem dala nič dopovedati in sem vedno naredila po svoje 🙂).

Po koncu šolanja in po svoji prvi redni službi, sem začela ponovno odkrivati sebe in se podala na prvo dolgotrajnejše potovanje, oz. “backpackanje” po Oceaniji, sama. The par mesecev je bilo zame odločilnih in ko sem se vrnila nazaj v Slovenijo, sem si rekla: “Če sem vse to zmogla, je ni stvari, ki je nebi zmogla!” Premagala sem ogromno lastnih strahov ter ponovno pridobila izgubljeno samozavest vase. Predvsem bivanje na Novi Zelandiji je imelo zame totalen zdravilen efekt.

Tako sem se po vrnitvi podala na samostojno podjetniško pot. Še dobro, da sem imela od vedno zelo dobro intuicijo in da sem ji tu in tam tudi prisluhnila. Tako sem naredila obširno raziskavo trga, pridobila ogromno kontaktov, še preden sem odprla podjetje in je bilo zato kasneje vse veliko lažje. Vedela sem, da bom potrebovala mnenja ljudi in dobro predstavitev (v smislu spletne strani), zato sem organizirala par brezplačnih delavnic, pridobila mnenja, nove stranke, postavila spletno stran, socialna omrežja in vse skupaj “zaštartala”. Ko danes pogledam nazaj, z znanji in izkušnjami, ki jih imam, si rečem prav “svaka čast”, kako sem šla včasih dobesedno na glavo. Še dobro, da sem imela toliko energije in vizijo, kam želim. Vse ostalo je potem prihajalo na pot samo od sebe. Od prvih strank, povezovanj, intervjujev z mediji, itd.

Kaj vse počneš danes?

Uhh, široko vprašanje 🙂 Če sem se na začetku podjetniške poti fokusirala predvsem na druge, kako bom zadovoljila stranke, kako bom čimbolj pomagala ljudem, ki imajo težave na marketinškem področju, je danes ta fokus usmerjen bolj vame. Namreč videla sem, da z napol prazno skodelico ne bom pomagala drugim, v meri, kot si želim. Ko pa prvo pomagam sebi, se napolnim, potem toliko več doprinesem drugim. Doprinos drugim pa mi je zelo pomemben. Tako da trenutno delam predvsem na širitvi svojih kapacitet znanj, izkušenj, ljubezni do sebe, sprejemanju sebe, zaupanju, krepitvi fizičnega telesa, negovanju odnosov.

Ko odkrivam vso novo ljubezen do sebe, odkrivam tudi vedno večjo željo po izražanju le-tega. Izražanju v obliki plesa, slikanja, vrtnarjenja, planinarjenja, joge, pisanja, grajenja pristnih odnosov, vsega kar v meni goji še več ljubezni.

Ogromno pišem ali pa snemam svoje misli. Rada izražam izzive, ki se mi pojavljajo, spremljam svoj napredek, transformacijo ter hvaležnost.

Veliko časa in pozornosti namenim tudi meditaciji, povezovanju z naravo, dihanju, uživanju v malenkostih. Odkrivam nove dimenzije življenja ter podiram svoje stare omejitve. Ker mi je vedno bolj pomembno zaupanje, živost, radost.

Zakaj je tvoje mentorstvo drugačno od ostalih?

Ker tudi jaz nisem enaka, kot ostalih. Tako, kot so drugi drugačni od mene. Celo življenje sem bila “drugačna” in na to gledala kot na nekaj slabega, ker družba te drugačnosti ni znala sprejemati (še vedno opažam izzive na tem področju). Danes vidim, da je drugačnost moja posebnost in to negujem. Vsaka oseba na tem planetu ima svoje poslanstvo, svoj namen, svojo energijo. Pomembno je, da se tega zavedamo in da v delu ne izhajamo iz tekmovalnosti, ampak iz želje po izražanju te posebnosti, kreativnosti in doprinosu ljudem, ki začutijo potrebo po naši podpori.

Kateri so tvoji glavni cilji, ki jih s svojim delom želiš doseči?

Imam vizijo, ki je pri meni vedno bolj izostrena, jasna. Preden sem prišla do stopnje samozavedanja, ki ga imam danes, so se te vizije precej spreminjale, kot sem se jaz. Sedaj pa je ena in se vedno bolj izostruje. Moj namen pa je, da živim svoje življenje, gradim na svojem zavedanju, širim svoje kapacitete, se izražam, doprinašam drugim, pri njihovi rasti, napredku, sprejemanju sebe, zaupanju vase in ljubezni do sebe ter drugih.

V osnovi sicer predajam znanja iz marketinškega področja, ampak iz izkušenj vidim, da ta predana znanja ne bodo sedla na plodna tla, če oseba ne zaupa vase, ne začuti vrednosti svoje storive/produktov, jo/ga je sram izražati sebe, … tudi sama sem šla skozi to zgodbo, zato sem danes še toliko bolj predana, da tistim, s podobno zgodbo, ki si želijo rasti, pri tem pomagam.

Kot opazim, ima v tvojem življenju veliko vlogo duhovnost. Kako je ta povezana z podjetništvom?

Ja res je. O tem sem se malo več razpisala na svojem blogu: Podjetništvo in duhovnost – se to da prepletati?

Pri meni je duhovnost eden imed temeljev moje rasti v podjetništvu. Obiskujem akademijo za transpersonalno kognitivno psihologijo, kar mi je dalo ogromno novih metod, izkustev, prakse za delo na sebi. In del te rasti je bila tudi želja po pridobivanju novih znanj, izkušenj iz področja duhovnosti, spiritualnosti.

Vse skupaj mi pomaga spoznavati svojo celoto, svoje poslanstvo in mi pomaga pri svoji rasti. Sedaj vidim, kako pomembne so trdni temelji, da lahko na njih gradim naprej. Namreč prej sem veliko več garala, pa je vseeno delo padalo v črno luknjo in nisem vedela zakaj. Morala sem iti par korakov nazaj, se soočiti s svojimi ovirami, da lahko sedaj delujem lahkotneje in učinkovitejše. Da imam več energije, kreativnosti za življenje, ustvarjanje, izražanje. Da pade seme na plodna tla. 🙂

Kaj bi svetovala mladim podjetnicam, ki šele začenjajo svojo pot?

Iz moje izkušnje je podjetniška pot, pot intenzivne osebnostne rasti. Sama sem videla, kako so me stvari, ki jih pred tem nisem znotraj sebe razrešila, v podjetništvu lopnile še v večji razsežnosti. In ni bilo lahko, niti malo, je bilo pa vsekakor vredno. Danes čutim toliko rasti, napredka, več svobode, da nebi zamenjala te poti za nič na svetu!

Če sedaj pogledam za nazaj, bi si želela, da bi si že preden sem šla v podjetništvo našla mentorja/mentorico, ki je imel podobne življenjske izkušnje in šel skozi njih, da bi me usmerjal pri moji rasti. Ne nadziral, ampak empatično usmerjal. Mi dal metode, tehnike, knjige, glede na mojo zgodbo, moje potrebe, ki bi jih lahko uporabila za lastno rast. Nekoga, ki bi olajšal moj process rasti. Prihranil mesece in mesece iskanj, brskanj, učenja tistega pravega zame, … ampak danes vidim, da je bilo meni to namenjeno z razlogom. Sem namreč pridobila izkušnje, s katerimi lahko svojim mentorirancem danes še toliko več doprinesem, če si tega želijo seveda.

Svetovala bi, da pridobijo zaupanje vase in da se zaljubijo v tisto kar predajajo (vendar ne slepo zaljubijo, da si zaradi tega potem zatiskajo oči pred dogajanjem na trgu), ali je to storitev ali produkt, tudi če to ni perfektno. Ker to se bo občutilo v njihovi energiji. V energiji, ko bo nekdo obiskal njihovo spletno stran, prebral njihovo objavo, njihov odgovor na email, poslušal njihov webinar, zagledal njihovo oglaševalsko kampanjo. Začutilo se bo, a v svojem poslu izhajajo iz ljubezni, hvaležnosti, želje po ustvarjanju, kreativnosti ali po drugi strani iz frustracij, stresa, občutkov krivde, sramu, jeze, strahu, … Torej če gledam iz lastnih izkušenj in izkušenj s svojimi mentoricanci/mentorirankami: ne se toliko fokusirati na perfekcionizem, nadzor nad vsem, tehnične detajle, ampak raje usmeriti vase, na: grajenje notranje trdnosti, zaupanje vase in v svoje sposobnosti/poslanstvo, sprejemanje sebe in svojih napak, negovanje kreativnosti, polnjenje svoje energije, občutenju ljubezni do vsega in predvsem hvaležnosti. Hvaležnosti, ker obstajamo, ker imamo toliko priložnosti, da se lahko učimo, rastemo, razvijamo, postajamo vedno bolj avtentični in ker imamo možnost vse to predajati naprej.

Še enkrat se zahvaljujem Anji za soddelovanje. Če pa te zanima več o njenem delu, skoči na njen instagram profil ali pa obišči njeno spletno stran.

Se beremo.

V.S.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: