Skrb zase ali samosabotiranje

Skrb zase (self-care) je vedno bolj priljubljen izraz. Hashtag #selfcare ima na instagramu že preko 20 milijonov zadetkov, prav tako lahko najdeš malo morje profilov, spletnih strani, knjig in ostalega gradiva na to temo. In to je ena izmed tem, ki tudi mene izjemno zanima. Kako poskrbeti kar se da dobro zase, kako si nuditi vse, kar potrebuješ. Sem pa dokaj hitro ugotovila, da je meja med skrbjo zase in sabotiranja samega sebe dosti tanjša, kot se sprva zdi.

Skrb zase je v splošnem dajanje sebi tega, kar potrebujemo. To včasih pomeni zdrav obrok, telovadba, spet drugič pa počitek in sprostitev. Včasih pomeni samo to, da ne počnemo nekaj, kar bi nam škodilo. V bistvu sta skrb zase in samosabotiranje protipomenki.

Tisti, ki smo malenkost nagnjeni k samodestruktivnim dejanjem vemo, da se včasih sabotiranje samega sebe lahko zakamuflira v najrazličnejše oblike. In včasih se zakamuflira prav v skrb zase. En primer, da si lažje predstavljaš: Občasno se razvajaš s koščkom torte – to je skrb zase. Če pa vsak dan poješ celo torto, je to destruktivno vedenje. Tukaj delajo tvoji obrabni mehanizmi. Nasploh je hrana pogost način za pomirjanje in beg pred problemi, s katerimi se ne želiš soočiti. Ali pa recimo lenarjenje: vsak kdaj potrebuje kak dan za počitek. Če pa vsak dan preživiš celo popoldne na kavču pred televizijo, pod prevtezo, da s tem skrbiš zase, je to samosabotiranje. Seveda pa je malo morje primerov, ko je sabotiranje samega sebe veliko bolj prikrito in se ga težje zazna.

Kako ločiti eno od drugega?

Zavedaj se, da skrb zase ni vedno, kar si želiš, ampak kar potrebuješ.

Bistvenega pomena je, da se poznaš. Če se znaš povezati s sabo in se poslušati, boš tudi vedel/a, kdaj si z nečim škodiš in kdaj želiš pristno poskrbeti zase. Vzemi si čas in se vprašaj, kaj ti določena odločitev prinese in kak vpliv bo imela na tvoje stanje? Tudi sama imam s tem še malo borb in velikokrat se mi zgodi, da se moram pred kako odločitvijo prav ustaviti in se vprašati, kaj s tem dosežem in zakaj mi bo neka odločitev na dolgi rok pomagala. In še vedno se dogaja tudi, da sprejmem kakšno destruktivno odločitev.

Eden izmed mojih „trikov“, ki mi pomaga predvsem pri fizičnih aktivnostih je, „Možnost 5 minut“. Včasih težko presodim, če potrebujem počitek, ali sem samo malce lena. Zato si rečem, da bom z določeno dejavnostjo poizkusila 5 minut, in če še vedno ne bom od volje in se ne bom počutila boljše, z dejavnostjo preneham. Eden najpogostejših primerov je joga. Osebno res obožujem jogo in nikoli mi ni žal, da to počnem. Se pa pogosto težko spravim na joga podlogo. In včasih sem si rekla, da pač danes ni dan zanjo. Dnevi so se zavlekli v tedne in mesece. Danes imam drugačen pristop. Rečem si, da bom jogo delala 5 minut in če se v tem času ne bom začela počutiti bolje, bom prenehala in si vzela čas za počitek.

Ravnovesje

Ta tema je še posebej zahtevna za tiste, ki smo pogosto strogi do samih sebe. Včasih je težko najti mejo med tem, da smo produktivni, a hkrati prijazni do sebe. Zgodi se lahko, da se ženemo preveč, ali pa stagniramo. Poiskati vmesno pot je lahko prava umetnost.

Meni je izjemno pomagalo zapisovanje, beleženje in planiranje. Sproti sem si zapisovala vse, kar počnem v dnevu in zraven napisala tudi, s kakšnim namenom sem to počela. Ko sem imela več tedenske zapiske stvari, ki jih počnem praktično 24/7, sem tudi lažje odkrila določene vzorce. Zakaj počnem nekaj, kar počnem in kako pogosto se to dogaja? Kako se po določeni dejavnosti počutim? Prišla sem do res zanimivih zaključkov. Ugotovila sem denimo, da si pogosto privoščim gledanje serij, pod krinko, da je to moj „čas zame“. V resnici pa so serije moj način bega pred realnostjo in v določenih obdobjih hitro prerastejo v več urno ležanje pred ekranom. Tako sem si postavila omejitev, koliko takega časa se mi zdi dejanski počitek in koliko mislim, da je pretiravanje. Naredila sem si plan, kako bodo potekali moji dnevi in si dalje beležila svoje počutje in ugotovitve. Seveda nisem iz prve vedela vsega; svoje načrte sem morala večkrat preurediti, ker mi niso ležali.

Danes sicer nisem več tako dosledna s pisanjem in delam veliko več po občutku, saj je minilo že toliko časa, da znam že bolje prisluhniti sama sebi. Si pa vseeno ogromno dni še vedno planiram in si jasno postavljam omejitve koliko bom delala in koliko počivala. Poskrbim, da si v dnevu vzamem čas za sprostitev v obliki joge/meditacije, da določen del dneva delam, ter, da tudi poskrbim za svoje telo s kakšnim daljšim sprehodom in ustrezno prehrano. Si pa tudi privoščim kaj sladkega, ko imam to željo in kakšen dan preživim v postelji (zopet, če se to dogaja v zmernih količinah).

Sicer je tema res kompleksna in jo je težko strniti v eno objavo, ampak upam, da so ti nasveti in smernice vsaj približno prišle prav. Če imaš kakšno vprašanje, pa sem seveda z veseljem na voljo.

Se beremo.

V.S.

2 Comments on “Skrb zase ali samosabotiranje

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: