Kako izboljšati svojo komunikacijo z drugimi?

Ljudje smo družabna bitja in nič nenavadnega ni, da nas povezovanje z drugimi osrečuje. Dobra komunikacija in pogovori so ključni pri grajenju odnosov. A kako to sploh izgleda? Danes ti bom pokazala nekaj trikov, s katerimi lahko izboljšaš svojo komunikacijo v praktično vseh odnosih – s partnerjem, prijatelji, družino, sodelavci…

Komunikacija je ena izmed mojih največjih pomanjkljivosti. Dostikrat ne zmorem imeti konstruktivne debate. Zaprem se vase in ne želim najti skupnega jezika z drugim človekom. Zadnje čase pa se vse več ukvarjam ravno s tem; kako lahko izboljšam svojo komunikacijo? Kako lahko postanem boljši sogovorec? Rada bi delila s tabo nekaj stvari, ki sem se jih do sedaj naučila.

Kaj je komunikacija?

Najprej samo na hitro nekaj osnov. Model komunikacije načeloma gradijo pošiljatelj (sender), prejemnik (reciever) in sporočilo, ki ga šifrira pošiljatelj in dešifrira prejemnik. Pošiljatelj svoje misli pretvori v besede, ki jih prejemnik interpretira po svoje. Tukaj ni mišljeno dejansko samo na izrečene besede, ampak tudi na ton, telesno govorico, mimiko obraza… Dejansko je ogromen del komunikacije naš način izražanja. Če dvema človekoma povemo enak stavek, lahko dobimo totalno drugačen rezulat; pri nekomu bomo to povedali z drugačnim tonom ali imeli na obrazu drugačen izraz. Prav tako je pa interpretacija odvisna od notranjega stanja prejemnika. Vsi na besede in zvoke reagiramo drugače.

Komunikacija vsebuje tudi odgovor prejemnika in moteče dejavnike, ki komunikacijo lahko zmotijo/prekinejo.

Nauči se poslušati

Ena izmed mojih najljubših misli o komunikaciji je: “Problem pri pogovoru nastane, kadar nehamo poslušati zato, da bi razumeli, ampak poslušamo zato, da bi odgovorili.” Kolikokrat se ti zgodi, da že med poslušanjem sogovorca razmišljaš, kaj boš rekel/a nazaj? Sploh med kakšnimi bolj čustvenimi debatami se mi zdi, da nam je v interesu samo dajati odgovore, pozabimo pa, kaj nam človek sploh želi povedati.

Vem, da je to veliko lažje reči, kakor narediti, a potrudi se dejansko poslušati človeka. Fokusiraj se samo nanj in na to, kar govori. O odgovoru lahko razmisliš naknadno.

Razmisli, preden spregovoriš

Zopet je to velik izziv sploh v čustvenih debatah, kadar smo v afektu. Je pa vseeno pomembno, da se potrudimo razmisliti, preden nekaj rečemo. Besed ni možno vzeti nazaj in pomembno je, da se zavedamo, da ni vseeno, na kakšen način nekaj povemo. Vzami si čas, preden spregovoriš. Tudi, kadar si pišeš sporočila, preberi vsako sporočilo, preden ga pošlješ.

Izogibaj se besedama “ti si”

To je eden prvih trikov, ki sem se jih naučila, ko sem se začela ukvarjati z izboljšanjem svoje komunikacije. Kadar ti nekaj ni okej, in si to želiš izraziti, se izogibaj uporabljanju besedne zveze “ti si”. Na mesto tega uporabljaj besede, kot so “jaz se počutim,” “jaz mislim” in podobno. Oseba se tako ne bo počutila napadena in več možnosti je, da se bo pripravljena pogovoriti.

Ti kar razložim na primeru; moti te, da tvoj partner zamuja. Na mesto, da mu rečeš: “joj, vedno zamujaš,” ali “ti pa res ne znaš biti točen” mu reči: “Kadar zamudiš, se počutim, kot, da ne ceniš mojega časa.”

Jasno se izražaj

Potrudi se, da čim manj ovinkariš. Ne rabiš biti oster/a, a vseeno jasno povej, kaj si želiš in kje so tvoje meje. Torej, če nekdo recimo kriči nate, mu lahko mirno poveš, da kričanja ne boš toleriral/a. Ni potrebe, da kričiš nazaj in se še bolj kregaš, saj v večini primerov tako vse skupaj samo poslabšaš. Izrazi se čim bolj umirjeno, a odločno.

Ko potrebuješ pavzo, si jo vzami

Komunikacija z ljudmi je lahko naporna. Včasih je vsega skupaj preveč in enkrat, ko smo od pogovora utrujeni, je več možnosti, da bomo vklopili svojo obrambo in imeli manj razumevanja do sogovorca. Med samim pogovorom bodi pozoren/a, kdaj pogovor postane prevelik zalogaj in neha biti produktiven. Takrat si vzami čas, da se oba s sogovorcem umirita, ohladita in nato nadaljujeta pogovor. Zopet, mirno in jasno povej, da potrebuješ pavzo in, da bi rad/a pogovor nadaljeval/a kasneje.

Ne sklepaj prehitrih zaključkov

Ena zelo velika napaka, ki jo pogosto delam tudi sama. Oseba mi nekaj pove, jaz pa si v glavi naredim celo svojo zgodbo in elaboriram, kaj je oseba s tem v resnici mislila. Veliko bolje bi bilo, če bi človeku postavila čim več vprašanj in se dejansko potrudila verjeti temu, kar mi reče.

Vsakič, ko nekaj sklepaš, to počneš na podlagi lastnega notranjega stanja, izkušenj in problemov. Nemogoče je, da druga oseba razmišlja identično, kot ti, zato je tudi (skoraj) nemogoče, da lahko sam/a prideš do zaključka, kaj se dogaja v glavi nekoga drugega. Če česa ne veš, vprašaj sogovornika. Prosi ga, naj ti razloži svoj način razmišljanja. In, predvsem, ko to naredi, sprejmi njegovo razmišljanje z razumevanjem in brez obsojanja.

Dobra komunikacija ti lahko prihrani marsikateri prepir, nesporazum in slabo voljo. Mislim, da je razlogov več, kot dovolj, da tudi ti začneš delati na temu in si poenostaviš življenje!

Se beremo.

V.S.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: