Ko gre mestno dekle na vas

Tisti, ki me spremljate na Instagramu, najbrž že veste, da sem se pred kratkim preselila s fantom. In kljub temu, da sva šla v večjo hišo z ogromno zelenja, manj vlage in predvsem več mira, je bila celotna selitev zame kar stresna. Naj ti razložim.

Življenje pred selitvijo

Že celo življenje živim v mestu. Prvih 19 let sem živela v Piranu, naslednje 4 pa v Portorožu. Oboje je po dogajanju približno enako. Življenje v mestu sem imela rada. Oboževala sem vožnjo s kolesom v službo, peš sem skočila do trgovine, poleti pa sem občasno zaplavala v morju, ki sem ga dobesedno imela 5 minut od doma.

Ker sem res velik ljubitelj narave, sem si vedno želela malenkost več zelenja. Prostora pred hišo, kjer bi lahko mirno spustila zjutraj psa, da divja, medtem, ko jaz srkam kavo. Mini vrtka, kjer bi imela svojo solato in jagode. Gozdne poti, kjer bi si lahko odpočila dušo in iskala navdih. Vsega tega v centru mesta pač ni bilo možno.

Idealno bi bilo, če bi imela oboje. Ampak žal je takih hiš zelo malo, cene teh pa so bile zeloooo krepko čez budget v tem trenutku. Moj dragi je pa z razliko od mene celo življenje preživel na podeželju. Zato je nekako smiselna poteza bila, da iščeva nekaj v predmestjih. In tako sva naletela na izjemno zanimivo ponudbo v Šmarjah.

Kam sva se sploh preselila?

Malo dramatiziram in pišem, kot, da sva šla živeti na konec sveta. Obstaja malo morje bolj „levih“ vasi, kot so Šmarje. Če slednje pogooglaš, ugotoviš, da so zgolj 5 minut od Kopra. So največja obalna vas. Imajo celo svojo pošto in trgovino, ki premore rastlinsko mleko. Tudi hiš in prebivalcev je kar lepo število. A za mestnega človeka kot sem jaz, je to res ogromna sprememba. Da moram z avtom do službe? Zdravnika? Da ne morem peš na kavo s prijateljicami ali k staršem na kosilo? Stvari, ki so celo življenje bile samoumevne, so naenkrat izginile.

Ko me noben ne razume, napišem post

V bistvu me večina ljudi ni razumela, in še zdaj me ne. Razumejo zgolj tisti, ki so šli skozi enako/podobno spremembo. In ravno iz tega razloga sem se odločila ta post napisati; da taki, kot sem jaz vedo, da niso sami. Da so spremembe lahko stresne, tudi če so na papirju boljše. Sploh pri tako veliki odločitvi, kot je selitev, in to skupaj s partnerjem. Že situacija sama po sebi zna biti naporna, če se seliš v okolje, ki ti ni blizu, pa še toliko bolj.

Moj najboljši nasvet je, da sprejmeš, kar čutiš. Da si pustiš, da si mogoče na začetku bolj žalosten in, da so ti določene stvari čudne. Si daš čas, da se na stvari navadiš, tudi če čutiš pritisk, da bi vse skupaj moglo potekati hitreje. Privajaj se v svojem tempu, in prav v tem času si nudi še več ljubezni in potrpežljivosti, kakor sicer.

Meni je poleg tega pomagalo tudi osredotočanje na dobre stvari. Končno imam prostor pred hišo, ki sem si ga tako želela. Prav tako imam pol minute stran čudovito gozdno pot, po kateri korakam skoraj vsak dan. Poslovila sem se tudi od problema s parkiranjem. Povrh vsega pa imava sedaj veliko večjo hišo in neskončno možnosti za renoviranje. In ko mi je težko, se k tem stvarem zatečem. Se sprehodim po naravi, preiščem vse ideje za prenovo hiše po Pinterestu, si pripravim domačo solato. Vsekakor pa sprejmem svoje počutje in ga ne ignoriram ali celo zatiram. Še vedno se na trenutke slabo počutim in na določene spremembe se še nisem privadila, a se vse skupaj izboljšuje. Z veliko pozitivne energije, potrpežljivosti in predvsem ljubezni ter poslušanja sebe.

Takšno je moje doživljanje menjave okolja. Si se že kdaj selil/a? Kako si vse skupaj sprejemal/a? Zelo bom vesela, če deliš tudi kakšno svojo izkušnjo.

Se beremo,

V.S.

Ekologija za tanke denarnice

Če se sprehodiš po trgovini opaziš, da so ekološko pridelana živila velikokrat dražja, kakor ostala. Podobno velja za okolju prijazna čistila, trajnostna oblačila, kozmetiko z ekološkimi sestavinami, itd. In velikokrat si je nekaj okolju prijaznejšega tudi težje privoščiti. A kljub temu menim, da mora vsak narediti največ kar lahko za boljši jutri. S svojim denarjem pravzaprav odločaš, v katero smer se bo premikal svet. Zato sem danes pripravila nekaj idej, s katerimi lahko prizaneseš okolju tudi, če se tvoja denarnica ne strinja z višjimi zneski.

  1. SADJE IN ZELENJAVA

Idealno je seveda, če si zelenjavo prideluješ doma. Osebno imam to srečo, da imajo tako moja nona, kakor tudi družina mojega fanta, domačo zelenjavo. Še večjo srečo imam, ker si po novem lahko zelenjavo sadim tudi doma. Seveda pa se zavedam, da nimajo vsi te opcije. V kolikor želiš domače pridelke, ki so pogosto tudi dražji, obišči tržnico in povprašaj o kosih, ki niso estetsko lepi. Taki so ponavadi umaknjeni iz prodaje, kar pa še ne pomeni, da niso dobri. Ne samo, da boš „grdo“ zelenjavo dobil/a navadno po nižji ceni, zaradi te odločitve tudi preprečiš, da se zavrže hrana, ki je še čisto dobra in užitna.

  1. OBLAČILA

Trajnostna oblačila imajo res pogosto vrtoglave zneske. Sicer jih razumem, saj so kvalitetni materiali veliko dražji, prav tako taka podjetja ponavadi pošteno plačujejo delavce (z razliko znamk hitre mode, ki se velikokrat poslužujejo poceni delovne sile, ki ji ne zagotovijo niti minimalnih standardov). V bistvu niso trajnostna oblačila draga, imajo normalno ceno, glede na vse realne stroške. Oblačila hitre mode so tista, ki so srhljivo poceni. Vseeno pa razumem, če si vsak tega ne more privoščiti. V tem primeru so še ena super alternativa oblačila iz druge roke (Second hand oblačila). Oblačila so lepo ohranjena in cenejša, kakor v trgovinah, torej lahko še prihraniš. Trgovin s takimi oblačili je vse več, obstajajo pa tudi spletne strani, kjer fizične osebe prodajajo svoja oblačila (npr. Mojbutik). Občasno pa potekajo tudi izmenjave oblačil, kjer prineseš svoje obleke, v zameno zanje pa lahko odneseš domov druge. Eni izmed takih, ki te dogodke organizirajo, sta tudi Sonia in Eva, ki ju najdeš na instagram profilu The Old News.

  1. ČISTILA

Sama večino čistil kupujem v lokalni ekološki trgovini in na spletu (okay.si), je pa vseeno kar nekaj trikov, kako tudi tu prihraniti. Pozanimaj se, kje v tvojem okolišu se dobijo čistila na rinfuzo in prinesi svojo embalažo. Za tiste, ki ste iz obale, vam lahko povem, da je v Luciji trgovina Ekošara, kjer imajo nekaj ponudbe brez embalaže. Ne samo, da s tem prihraniš planetu vsakič eno plastenko, tudi tvoja denarnica ostane debelejša za kak evro. Druga opcija je, da čistila izdeluješ sam. Osebno nisem eksperimentirala veliko na tem področju, a sem našla že ogromno ljudi, ki to počne. Sam/a lahko izdelaš prašek za perilo ali tablete za pomivalni stroj, odmašiš odtoke s sodo bikarbono in kisom ter počistiš kopalnico s kisom in/ali limono. Možnosti sem na internetu zasledila veliko, če pa imaš še kakšno preverjeno idejo bom vesela, če jo deliš z mano.

  1. KOZMETIKA

Tudi pri negi kože in las obstaja malo morje DIY receptov za maske, kreme, mila, balzame za ustnice,… Preišči splet in najdi take, ki ti ustrezajo. Najboljše pri temu je, da sam lahko izbereš točne sestavine in se tako izogneš neprijetnostim tudi v primeru, da imaš občutljivo kožo/lasišče ali kakšne alergije. Jaz sem do sedaj delala sama mila ter maske za lase in obraz. Vse je izpadlo super. Prav tako imam prijateljico, ki je eno leto bila ultra pridna (Hej Andreja 👋) in nam je za božič podarila doma izdelano kremo za roke in balzame za ustnice.

5. PONOVNA UPORABA

Bombažna vrečka je res v trenutku dražja od plastične/papirnate, a če jo lepo hraniš in čuvaš, te lahko spremlja kar nekaj let. Dolgoročno je ena vrečka, ki jo imaš več časa cenejša, kakor če vsakič daš npr. 10 centov za vrečko, ki jo zavržeš. Seveda pa je vsaka zavržena vrečka obremenjujoča tudi za našo Zemljo. Tudi vedno več kavarn ima popust za tiste, ki prinesejo svojo skodelico za kavo. Tudi, če je momentalno skodelica za ponovno uporabo dražja, lahko na dolgi rok z njo prihraniš. Za ženske se tako na dolgi rok izplača tudi menstrualna skodelica. Cena te se giblje navadno med 20 in 30 evrov, kar je približno enako kot 10 paketov tamponov. Menstrualno skodelico pa imaš (če zanjo ustrezno skrbiš) veliko dlje časa, kot imaš 10 paketov tamponov. Takih primerov je še malo morje, načeloma se vse stvari, ki so namenjene ponovni uporabi, na dolgi rok izplačajo.

Seveda pa je najbolj smiselno, da vedno kupuješ samo stvari, ki jih res potrebuješ in hrano, ki jo uspeš porabiti. V današnjem svetu imamo tako ali tako vsi že preveč stvari, za katere nas je družba prepričala, da jih potrebujemo. Da o zavrženi hrani niti ne začnem. Seveda je pomembno kje in kaj kupuješ, a najboljše je, da pred vsakim nakupom res razmisliš, če nekaj potrebuješ in preučiš opcije. Premišljeno nakupovanje in minimalizem sta vedno najboljši vodili, tako za planet, kakor tudi za tvoj žep.

Se beremo,

V.S.

Kako opustiti navade?

Vsak od nas ima določene navade. Te lahko vplivajo na naše psihofizično stanje, na okolico, druge ljudi, planet, kakorkoli. Ima prav vsaka navada skupno točko, in prav ta točka igra glavno vlogo v opustitvi teh navad.

Kaj sploh so navade?

Čtivo, ki jo za to temo priporočam, je knjiga The Power of Habit, ki jo je napisal Charles Duhigg. V njej je med drugim opisan eksperiment, ki so ga delali na več miših. Naredili so manjši labirint v obliki črke T, na koncu katerega je bila čokolada. Miš je bila na začetku labirinta in do drugega predela so jo ločevala vratca. Ta so se odprla s klikom. Ko so se prvič odprla, je miš na začetku tavala po labirintu in ovohavala okolico. Eventuelno je prišla do čokolade, a je do tam prvič rabila nekaj časa.

Prav tako so možgani ob celotnem procesu bili precej aktivni. Po nekaj poizkusih pa se je zadeva spremenila. Takoj, ko so miši zaslišale klik, so se podale proti čokoladi. Ob tem se je tudi aktivnost njihovih možganov občutno zmanjšala. Niso več razmišljale, kam morajo iti. Njihovo iskanje je postalo navada.

Enako je tudi pri ljudeh. Gre za normalen proces, ko možgani varčujejo z energijo pri opravilih.

Kadar imaš neko dobro navado, lahko ob rednem ponavljanju postane močnejša in bolj avtomatska. Če se torej danes odločiš uvesti neko spremembo, bo na začetku dejanje terjalo veliko razmišljanja in energije, kasneje pa ne več. To se dogaja tudi pri slabih navadah.

Zanka

Duhigg je na primeru miši pojasnil tudi, kaj je zanka navad (The habit loop). Sestavljena je iz treh elementov:

  • Sprožilec oz. Namig (cue) je v tem primeru klik vratc
  • Rutinsko delo (routine) je v tem primeru hoja po labirintu in
  • Nagrada (reward) je v tem primeru čokolada.

Ena izmed mojih navad, ki se jih trudim opustiti je, da kadarkoli izgubim koncentracijo, primem v roke telefon. Ponavadi odprem Instagram, včasih tudi Facebook, YouTube, novice, ali pa celo kakšne igrice. Vse skupaj se lahko spremeni tudi v eno ali celo več urno scrollanje in tipkanje po telefonu. Ker mislim, da je to vse bolj pogosta navada, bom točno ta primer uporabljala skozi celotno objavo. Ti pa vseeno polagam na srce, da se pred nadaljnim branjem za nekaj sekund ustaviš in razmisliš, katera je tvoja navada, ki bi jo mogoče rad/a opustil/a? Imejo jo v mislih, ko bereš to objavo. V kolikor imaš težave pri razumevanju svoje navade mi lahko pišeš in z veseljem ti bom po najboljših močeh pomagala.

Če torej mojo navado razčlenimo na elemente zanke navad, je sprožilec padec koncentracije, rutina scrollanje po telefonu in nagrada pobeg oz. „pavza“ od realnega sveta. Trik tukaj je, da se na nagrado navadimo in jo pričakujemo. Torej jaz ob padcu koncentracije pričakujem pavzo. Če je ne dobim, jo iščem drugje, se zaprem vase in sem včasih celo slabe volje.

Tukaj te zopet pozivam, da se zazreš v svojo navado in jo poizkusiš razčleniti. Kaj je sprožilec in kaj je nagrada?

Opustitev/preusmeritev

Navade je izjemno težko opustiti. Nekoliko lažje pa jih je preusmeriti.

Najpomembnejše je, da se zavedaš, kaj je pri tvoji navadi nagrada. Kaj ob nekem početju pridobiš, zaradi česa se dobro počutiš? Kadar razumeš svojo nagrado, jo lahko prirediš v bolj zdravo verzijo. V mojem primeru; kadar mi zmanjka koncentracije potrebujem odmor. Na mesto, da si ga sploh ne privoščim in se silim dalje delati, je zame učinkovito, da si vzamem čas za meditacijo ali dihalne vaje.

Kadar vem, da me čaka veliko dela in, da bo to lahko mentalno naporno, ponavadi telefon pustim kar v drugi sobi. Ko začutim, da potrebujem odmor, si ga vzamem na bolj zdrav način. Ne samo, da prihranim čas, ki ga včasih v nedogled zapravljam s scrollanjem, še vedno si nudim kar potrebujem in se ne počutim, da sem za karkoli prikrajšana.

Upam, da ti nasvet pride prav tudi pri tvojih primerih, za vsa dodatna vprašanja pa sem z veseljem na voljo.

Se beremo.

V.S.

Kdo za vraga je Sivka?

Hej! Dobrodošel/a na mojem blogu 🙃

Najprej bi ti rada povedala, da sem super navdušena, da si tukaj. Kot se za “uvodni post” spodobi, bom prvo povedala par stavkov o sebi in o tem, zakaj se je sploh rodila ideja za pisanje bloga.

Eno izmed najbolj pogostih vprašanj, ki jih dobim na vsakem instagram Q&A-ju je, kakšen je moj pravi priimek. Čeprav se zavedam, da vsi instagramovci ne berete mojega bloga, bom vseeno poizkusila rešiti dilemo vsaj za nekatere; moje pravo polno ime je Veronika Sivka. Točno tako, kot je. (hvala staršem oz. Očetu za awesome priimek!)

Trenutno sem stara 23 let in večina od vas me pozna po dolgih objavah in poeziji. Pisanje je moja ljubezen in ta hobi me spremlja že lep čas; že v osnovni šoli sem kazala zanimanje za branje in pisanje (v 4. razredu smo imeli za domačo nalogo napisati zgodbo in jaz sem napolnila cel zvezek z mojo), v srednji šoli pa me je navdušila poezija. Tako sem jo tudi sama začela bolj resno pisati, a sem zaradi straha pred mnenjem drugih vse zapiske skrbno skrivala in varovala. Pred slabimi 2 leti sem se odločila, da je skrivanja konec in končno zbrala pogum, da svoje pisanje delim s svetom.

Kasneje sem občasno napisala kak spis pod svojimi fotkami in vse skupaj se je dogajalo vedno bolj pogosto – do te mere, da vam je čudno, če ne napišem dolgega opisa 🙂 velikokrat ste me spraševali, če imam namen kdaj imeti blog in iskreno, sem o tem razmišljala, a nekako nisem čutila, da sem 100% za. Do nedavnega, ko sem ugotovila koliko bi pravzaprav rada napisala in kako zelo na živce mi gre omejitev znakov na instagramu 😅

Poleg tega, da ogromno pišem, ljubim naš planet in naravo (zveni ful hipijevsko ampak ni, prisežem). Delam na tem, da živim kar se da ekološko in pogosto razne ideje na tem področju delim tudi z vami. Trudim se narediti čim več, da pripomorem k boljšemu jutri – tako s pomočjo ljudem in planetu, kakor tudi živalim. Če počekirate moj profil boste hitro videli, da sem velik ljubitelj psov in s fantom imava dokaj na sveže posvojeno psičko, ki nama lepša življenje in hkrati pohodi vse živce, za katere nisva niti vedela, da jih imava. To je pač ljubezen 😆 Vsi trije skupaj pa živimo na najlepšem koncu Slovenije – na obali, valda! #košamona

Dala sem si cilj, da za prvič ne bom preveč dolgovezila, da vas ne mine volja že na začetku 😝 Zato se tudi s tem odstavkom zaenkrat poslavljam. Res sem vesela, da sem končno postavila svojo spletno stran, o kateri sem že nekaj mesecev premišljevala in preučevala, kako vse skupaj narediti, da bo točno tako, kakor sem si zamislila. Upam, da vam bo všeč vsej polovico toliko, kot je všeč tudi meni!

Se beremo,

V.S.